Če pogledam nazaj, sem se z geštaltom prvič srečal na teološki fakulteti pri predmetu pedagoška psihologija pred desetimi leti. Nagovarilo me je izhodišče osebnega izkustva in doživljanja pri učenju. To me je vseskozi spremljalo in botrovalo temu, da mi je geštalt "zlezel pod kožo". V srečanju in sodelovanju s čudovitimi kolegi na fakulteti in v DKGP so se rodili naši labirinti na različne teme. Malo bolj moja sta "perihoretilnični" labirint za zakonce in Jonov labirint. Kljub drugačnim predstavam in željam o prihodnosti mi je bilo dano tudi nekaj neizbranih postaj. Življenja pač ne gre jemati pod kontrolo in še vedno se učim prepustiti. Vse skupaj je naneslo, da tukaj in sedaj redno plačilo služim kot planer proizvodnje v uspešnem slovenskem podjetju. Čeprav je planer daleč od "prve" izbire, je na preži tudi oko teologa in geštaltista. Spremljam delovno okolje, vrednote in principe, ki delujejo v ozadju rutinskih delovnih procesov, izrednih dogodkov, prelomnih trenutkov in odločitev znotraj realnosti prizadevanja za življenje. Po treh letih se mi je počasi odprlo novo področje, ki sem ga naslovil z vprašanjem: v kakšnem smislu je delovno okolje (lahko) optimalni prostor osebnostne rasti. Razmišljanja, literature, pisanja in nekaterih domnev se je kar nekaj nabralo. Odločil sem se, da stopim korak naprej s projektom Top performance. Osnovni namen projekta je graditi delovno okolje, ki bo omogočalo osebnostno rast zaposlenih znotraj dinamike stabilnost in rasti podjetja

www.gasper-gestalt.com